AJURVEDSKI VODIČ ZA MESEC DECEMBER

December je mesec Vata doše, zato mora biti prehrana, dnevna rutina in skrb za telo prilagojena elementu etra in zraka. Ajurveda svetuje, da v prehrano vključimo šest okusov: sladko, slano, trpko, grenko, pekoče in kislo – vendar v decembru res zanesljivo vključimo sladke (npr. cvetača), slane (npr. zelena, morske alge) in kisle (npr. umeboshi) okuse, razen v primeru, če imate očitno povišano kapha in pitta došo. Vsekakor naj bodo v hladnem in suhem vremenu zime prisotni topli in bolj mastni obroki, saj se tako uspešno borimo proti povišani vati. Povečajmo vnos zdravih maščob in beljakovin.

V prehrani bodimo pozorni, da zaužijemo dovolj topnih vlaknin. Najdemo jih v ovsenih zrnih in kosmičih, indijskem trpotcu, oreščkih in semenih (lan, chia), fižoli, leči, hruškah in polnozrnatih žitaricah, ki pa se jih moramo izogniti pri preobčutljivosti. V dnevno prehrano dodajte 1 – 2 žlici zmletih semen lana ali chia, kar bo zadostilo dnevnim potrebam po topnih vlakninah, uravnalo vata došo in vplivalo na boljšo prebavo. Lanena semena vsebujejo 20 – 40 % topnih vlaknin iz sluzi in 60 – 80 % topnih vlaknin  iz celuloze in lignina. Lanena semena vsebujejo tudi močne antioksidante, ki skrbijo za zdravje naših črevesnih bakterij, za redno prebavo in uravnoteženo telesno težo.

V zimskem času lahko omejeno posegamo po fermentiranih živilih. Fermentacija je že tisočletja način konzerviranja živil za zimske mesece. Pri procesu sodeluje mlečna kislina, ki ima ogrevalne lastnosti, zato je za določene tipe konstitucije neprimerna. Zato naj bodo fermentirana živila prisotna v manjših količinah (npr. 1 dcl kombuche dnevno).

Raziskave stoletnikov (ljudje, ki preživijo do 100. leta ali več) so pokazale, da se le-ti prehranjujejo v večini z rastlinskimi beljakovinami, le 10 % živil je živalskega izvora. Priporočam, da beljakovine vnašate preko oreščkov, semen in polnozrnatih žitaricah. Če jeste meso, skušajte rdeče meso zamenjati z ribami. Najboljša izbira so sardine in losos. Vem, da se je zaradi navade in okusa težko odreči rdečemu mesu, vzemite si ta cilj kot dolgoročni cilj in počasi zmanjšujte vnos mesa. Živila, ki so živalskega izvora jejte največ 2 – 3 x tedensko.

Naravno je, da v tem času posegamo bolj po sadju, žitaricah, oreščkih, stročnicah in škrobni korenasti zelenjavi, kot je krompir, repa, pesa in korenje. Vsa ta visoko škrobnata zelenjava nas naravno pripravlja na čiščenje, ki pride s pomladjo. Da lahko prebavimo vso to težko prebavljivo škrobnato hrano, vsebuje naše telo encim amilazo, katerega koncentracija se naravno poveča na jesen/zimo. Ta fenomen je očitno genetska adaptacija človeka na sezonsko ponudbo živil.

V današnjem času je trend, da je v naši prehrani več maščobe in beljakovin na račun zmanjšanega vnosa ogljikovih hidratov (paleo prehrana). Raziskave kažejo, da naj bo vnos beljakovin 10-35 % in maščob 20-35 %, zato bodimo previdni pri vseh ekstremnih prehranah, ki so dandanes moderne, vendar ni nujno, da so zdrave.

Zdrave maščobe, ki jih uporabljamo decembra naj bo kokosovo olje ali ghi (prečiščeno maslo), izbira naj bo odvisna od vaše konstitucije. Privoščimo si lahko tudi več maščob v obliki sira (kozji ali ovčji sir), vendar nikoli v kombinaciji s sladkorji. Oboje, sladkor in maščobe so vir energije za telo in če bomo zaužili preveč maščob in sladkorja, bo telo zadovoljilo energetske potrebe iz sladkorjev, maščobe pa se bodo nabirale v telesu. Ajurveda svetuje, da se izogibamo prevelikim količinam trdega sira, ker je težje prebavljiv. Posezimo po mehkih, svežih sirih, ghiju, pinjencu in jogurtu, ki ga razredčimo z vodo (lassi).

Izogibajte se kruhu, ki vsebuje konzervanse ali kuhane maščobe. Specite ga sami iz moke, vode, soli in kislih divjih kvasovk.

Pozimi priporočam dnevno masažo z vročimi olji – abhyangha. Olje, nanešeno na kožo hrani dobre bakterije, umirja živčni sistem in s tem umirja vata došo. 1 cm² kože vsebuje vsak 1000 senzoričnih nevronov. Z masažo umirjamo tako več kot milijon senzoričnih nevronov.

Aleksandra Komasz

Vir: lifespa.com